PO NUJNEM POSTOPKU SPREJET ZAKON O INTERVENTNEM UKREPU DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE 

 

Država je na podlagi interventnega zakona delodajalcem priskočila na pomoč z delnim povračilom izplačanih nadomestil plače v tistih primerih, ko delodajalec zaradi slabega poslovnega položaja, ki je v opisanih okoliščinah posledica zmanjšanega obsega poslovanja, ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, ki jih bo napotil na začasno čakanje na delo. 

 

Pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo lahko uveljavlja gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki: – predloži opis poslovnega položaja, zlasti posledic virusa, – na podlagi opisa poslovnega položaja izkaže, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, in se odloči o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ter – predloži pisno izjavo, s katero se zaveže k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. 

 

Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. 

 

 

Obdobje začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece. 

 

Poleg tega je namen predloga zakona tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. 

 

Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo v elektronski in pisni obliki, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), s priloženim opisom poslovnega položaja, pisno ugotovitvijo o nezmožnosti zagotavljanja dela in odločitvijo o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ter s programom ohranitve delovnih mest, v primeru delavcev z odrejeno karanteno pa s priloženima odločbo ministra za zdravje in opisom objektivnih razlogov, iz katerih izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu. 

 

Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače tako v primeru začasnega čakanja na delo kot odrejene karantene uveljavljal samo enkrat in največ za obdobje treh mesecev oziroma za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. 

 

Višina delnega povračila izplačanih nadomestil plače pri začasnem čakanju na delo je s strani države je določena v deležu 40 % izplačanega nadomestila plače, preostalih 60 % pa bo bremenilo delodajalca. V primeru odrejene karantene izplačano nadomestilo plače v celoti bremeni Republiko Slovenijo (Vir: SPIRIT).

 

Barbara Mesarec Jakopič, mag. manag.