V pomoč pri testiranju - informacije in navodila

Po zadnjem odloku vlade o sproščanju dejavnosti se soočamo s testiranji, ki so pogoj za izvajanje nekaterih dejavnosti v odnosu do končnih potrošnikov. Testiranje se uvaja v dveh časovnih fazah in po kar treh različnih modelih, od tega, da se testirati sploh ni treba, do tega, da se morata testirati oba, zaposleni in stranka.

V prispevku se bomo najprej posvetili obveznim testiranjem, ki izhajajo iz Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki velja od 6. februarja 2021 do vključno 12. februarja 2021, v nadaljevanju pa bomo spoznali še testiranja, ki niso zahtevana na primer z odlokom in se izvajajo na željo podjetij.

Obvezna testiranja za izvajanje dejavnosti

Omenjeni odlok deli izjeme, torej dejavnosti, ki s potrošniki lahko poslujejo, na tri skupine testiranj:

· prva skupina, ki jo najdemo v 2. členu odloka, so dejavnosti, kjer se zaposlenim oziroma izvajalcem dejavnosti pri delu s potrošniki ni potrebno testirati,

· druga skupina, ki jo najdemo v 3. členu odloka, so dejavnosti, kjer se morajo zaposleni oziroma izvajalci dejavnosti pri delu s potrošniki obvezno testirati vsaj enkrat na teden in izkazati negativni test in

· tretja skupina, ki jo najdemo v 3. členu odloka, pa so dejavnosti kjer se morajo testirati tako zaposleni kot tudi njihove stranke, te pa morajo imeti test star najmanj 24 ur.

Testiranje vsak teden

Zaposleni ali samozaposleni oziroma izvajalec dejavnosti, ki se izvaja neposredno za potrošnike, mora biti testiran vsaj enkrat na teden, ob tem pa ni nujno, da testiranje vsi v podjetju opravljajo na isti dan. Prav nič ne bo narobe, za nemoteno delovanje podjetja je celo pametno, če imate testiranja razpršena čez teden in se tako izognete morebitnim težavam ob izpadu kakšnega od zaposlenih.

Negativne teste pa je seveda potrebno imeti pred odpiranjem za vse tiste dejavnosti, ki so bile do sedaj zaprte in lahko začnejo delati po novem odloku. Za tiste dejavnosti, ki pa so lahko delovale že sedaj, pa morajo po novem test imeti, pa pogoj negativnega testa nastopi z 12. februarjem. Več o tem v pojasnilih k 3. členu odloka.

Kašni testi veljajo

Zaposleni v podjetju ali samozaposleni, oziroma tisti, ki izvajajo ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom in morajo vezano na definicije 3. členu odloka vsak teden opraviti testiranje in se izkazati z negativnim testom, morajo testiranje opraviti na prisotnost virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) po HAGT (hitri test) ali PCR metodi. V določenih primerih, ki jih tudi definira 3. člen odloka, se morajo z negativnim testom po eni ali drugi metodi, ki je star največ 24 ur, izkazati tudi stranke.

Kdo lahko izvede testiranje

V izogib težavam in ker imamo informacije, da so si nekateri že sami kupili material za testiranje, naj na tem mestu izpostavimo, da se za potrebe dokazovanja neokuženosti in obveze po veljavnem odloku ne morete testirati sami.

Testiranje po odloku lahko torej izvajajo le izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki dejavnost opravljajo v mreži javne zdravstvene službe, in drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih na podlagi javnega razpisa izbere minister, pristojen za zdravje, in z njimi sklene pogodbo o opravljanju zdravstvenih storitev.

Kje opraviti teste

Množična testiranja na koronavirus s hitrimi antigenskimi testi potekajo po različnih krajih po vsej Sloveniji, izvajajo pa jih javni zdravstveni zavodi, pri katerih je seznam objavljen in kar urejen.

Teste pa izvajajo tudi številni pooblaščeni koncesionarji, kjer pa celovitega seznama žal ni moč najti, še največ vam lahko pomagamo z naslednjimi seznami, ki se skrivajo pod sklepi ministrstva za zdravje:

· Sklep o dodelitvi koncesije izvajalcem na primarni ravni, sledi pa mu še prva dopolnitev,

· Sklep o dodelitvi koncesije izvajalcem na sekundarni ravni, sledijo pa mu še prva, druga in tretja dopolnitev,

· Sklep o dodelitvi koncesije izvajalcem medicine dela in športa ter drugim, sledita pa mu še prva in druga dopolnitev

Upoštevati morate tudi, da so določena testiranja v javnih zavodih ali posebej organiziranih lokacija tudi delno rezervirana za predstavnike vzgoje in izobraževanja in drugih skupin, tudi trgovci so se dogovorili za svoja množična testiranja na različnih lokacijah, tako da obrtnikom in podjetnikom spet preostane iznajdljivost.

Ob tem pa vam predlagamo, da se za izvedbo testov pogovorite z izbranim zdravnikom medicine dela ali s svojim osebnim zdravnikom ali pa v lokalnem zdravstvenem domu.

V naprej se torej pozanimajte, kje in kdaj se boste lahko testirali, tudi delodajalci za svoje zaposlene dogovorite in organizirajte testiranja v naprej, saj bodo le tako stvari potekale gladko in brez pretirano izgubljenega časa.

Stroški testiranja

Za organizacijo testiranja mora torej poskrbeti podjetje ali posameznik sam, to pa velja tudi za plačilo testiranja, ki bremeni delodajalca ali samozaposlenega.

Ob tem pa velja povedati, da si OZS že prizadeva, da bi kritje stroškov testiranj vključili v prihajajoči PKP9 in da bi s tem ta strošek dobili povrnjen.

Kdaj testiranje ni potrebno

Pojasnila na to temo so spolzek teren. Zadnji odlok o sproščanju dejavnosti teh podrobnosti ne navaja, definira le kdo, kolikokrat in od kdaj, ne pomaga pa nam s podrobnostmi, lokacijami in na primer tudi ne z izjemami na temo testiranja. Vseeno pa lahko potegnemo vzporednice s pojasnili MGRT na to temo, ki sicer veljajo za osebe, ki opravljajo dejavnost v vzgoji in izobraževanju. Po teh pojasnilih testiranje ni potrebno, če imajo zaposleni ustrezno potrdilo oziroma dokazilo o cepljenju ali po preboleli bolezni COVID-19, podrobnosti pa preberite na povezavi.

Ostala testiranja, ki niso obvezna

O ostalih testiranjih, ki niso obvezna ali pa jih ne predpisuje odlok, pa v nadaljevanju spodaj preberite članek na to temo, ki je bil objavljen že v naši reviji Obrtnik podjetnik, februar 2021:

Hitro testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2

Hitro testiranje tudi v malih podjetjih

Čeprav danes o hitrem testiranju govorimo že na vsakem koraku, je pri nas trajalo zelo dolgo, da smo to zdi se zelo priročno metodo iskanja okuženih dejansko tudi vpeljali v družbo. Pobudo za nakup testov in njihovo širšo uporabo je prevzela država, zato je bilo pri tem kar nekaj zapletov, prve večje količine hitrih testov smo tako dobili šele v drugi polovici decembra. Množična testiranja svojih zaposlenih so tako pri nas prva izvedla predvsem večja podjetja po novoletnih praznikih, da bi z njimi preprečila vdor morebitnih medprazničnih okužb v večje industrijske delovne kolektive.

Priročno hitro testiranje

Če smo prej testirali le tiste, ki so imeli simptome ali pa so bili v tesnejšem stiku z okuženimi, so hitri testi v luči preprečevanja širjenja okužb prinesli možnost tudi širšega preventivnega delovanja. To smo prej pogrešali, metoda pa omogoča tudi hitrejši rezultat, kar je v napetem ritmu našega poslovnega in zasebnega življenja seveda zelo dobrodošlo.

Hitri testi niso zamenjava za odgovorno vedenje

Takoj na začetku moramo izpostaviti, da hitra testiranja ne smejo in ne morejo nadomestiti odgovornega obnašanja in spoštovanja vseh že znanih priporočil za preprečevanje širjenja okužb kot so vzdrževanje higiene, medsebojna razdalja, nošenje zaščitnih mask, prezračevanje prostorov in nasploh odgovorno obnašanje. Hitra testiranja so lahko le preventiva ali občasni ukrep, nikakor pa ne na primer vsakodnevna praksa, ki bi lahko nakazovala, da smo le s testiranjem varni pred okužbo.

Vedno več hitrih testiranj

Danes, po dobrem mesecu dni širše uporabe hitrih testov, je teh testiranj že bistveno več, postajajo pa nam tudi vedno bolj domača. V javnosti so znana hitra testiranja, ki se jih prebivalci lahko udeležijo prostovoljno, poznamo pa tudi testiranja, ki so pogoj za izvajanje nekaterih dejavnosti ali aktivnosti. Med slednimi so najbolj znana tista na smučiščih, kot pogoj za izvajanje dejavnosti pa so testiranja zaposlenih prisotna v domovih starejših občanov, zdravstvenih domovih in bolnišnicah ter v zadnjem času tudi v vzgoji in izobraževanju, podrobneje pa to opredeljuje Zakon o nalezljivih boleznih.

Le preventivno sredstvo

Hitri testi so torej res idealno preventivno sredstvo, zato so se zanj na primer med prvimi odločila prav večja podjetja, ki so z njimi želela preprečiti vdor virusa v svoja industrijska delovna področja, ki bi se lahko zgodil po bolj sproščenem druženju med novoletnimi prazniki. Ta praktični vzorec se sedaj vedno bolj prenaša tudi v manjša delovna okolja med obrtnike in podjetnike, ki se odločajo za preventivna testiranja svojih zaposlenih. In v tej točki se začno vprašanja porajati tudi obrtnikom in podjetnikom. O aktualni temi hitrega testiranja v podjetjih smo zato spregovorili z našo zunanjo svetovalko mag. Katarino Železnik Logar iz podjetja IVD Maribor, ki nam je temo pomagala osvetliti in najti odgovore na odprta vprašanja.

Prostovoljno ali obvezno

Veliko delodajalcev sprašuje ali smejo svoje delavce napotiti na testiranje in na kakšen način naj to storijo. V številnih podjetjih so se namreč odločili, da bodo občasno testirali zaposlene, s tem želijo preprečiti vnos in širjenje okužb znotraj kolektivov, ponekod pa teste izvajajo tudi po potrjenih okužbah sodelavcev, da bi preprečili širjenje. Pri zaposlenih se nemalokrat pojavlja tudi nasprotovanje, ker menijo, da gre pri obveznem testiranju za nesorazmerne posege v telo, včasih obstaja celo bojazen, da pogosti testi lahko poškodujejo nosno sluznico, česar zdravstvena stroka sicer ni potrdila.

Kako opredeliti testiranja?

Delodajalci so torej pred nalogo, kako se pripraviti, če želijo testirati svoje zaposlene. V določenih dejavnostih, ki smo jih že omenili, je hitro testiranje posameznih skupin delavcev določeno že s predpisi za obvladovanje epidemije. Pri drugih dejavnostih, kjer delodajalcev zakonodaja k temu posebej ne zavezuje, pa delodajalcem svetujemo naj v oceni tveganja svojega podjetja opredelijo ukrep testiranja delavcev na prisotnost virusa.

Formalna podlaga za testiranje

Ukrep in odločitev za uvedbo hitrega testiranja na prisotnost SARS-CoV-2 v delovnih okoljih lahko uvrstimo med ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11, ZVZD-1) namreč določa temeljno odgovornost delodajalca za varnost in zdravje delavcev. Delodajalec je skladno z zakonom tisti, ki mora zagotavljati pogoje za varnost in zdravje zaposlenih tudi v primeru izrednih razmer in izrednih pogojev za delo, in v ta namen izvajati ukrepe potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno z ukrepi za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje nevarnosti pri delu. Ob tem mora upoštevati spreminjajoče se okoliščine ter izvajati take preventivne ukrepe, ki bodo zagotavljali izboljševanje stanja in višjo raven varnosti in zdravja pri delu.

Ker vemo, da okužba delavca predstavlja resno in neposredno nevarnost za prenos okužbe in posledično obolelosti tudi drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, je zato obveza delodajalca, da to prepreči. Preventivno testiranje sicer ni edini ukrep, tu so še upoštevanje razdalje, umivanje in razkuževanje rok, nošenje mask ter drugi potrebni preventivni ukrepi v delovnem okolju. Ob tem naj poudarimo, da zakon tudi od delavca zahteva spoštovanje in izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

Dopolnitev ocene tveganja

Delodajalec sprejema ukrepe, s katerimi bo zagotavljal varnost in zdravje pri delu na podlagi ocene tveganja. Obstoječe ocene tveganja, ki so bile izdelane še pred pandemijo, praviloma nevarnosti za okužbo z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19 še ne obravnavajo. V teh primerih priporočamo, da delodajalec potrebo po izvajanju in ustrezen način izvajanja testiranja ugotovi in sprejme v sodelovanju z izvajalcem medicine dela in vpiše v oceni tveganja. Testiranje mora biti izvedeno na strokovno sprejemljiv način, stroški povezani z izvedbo testiranja pa seveda bremenijo delodajalca. Testiranje naj bo obvezno za vse zaposlene, sicer testi nimajo smisla, razen morda za tiste, ki ves čas delajo od doma.

Posvetujte se z zaposlenimi

Pri sprejemanju revidirane ocene tveganja morajo delodajalci spoštovati prepisane postopke, ki vključujejo tudi posvetovanje z delavci oziroma njihovimi predstavniki na način, ki je običajen v podjetju in objavo revidirane ocene tveganja. Na to obveznost še posebej opozarjamo, saj se nemalokrat izkaže, da zaposleni ocene tveganja za svoja delovna mesta ne poznajo.

Da torej pri zaposlenih po nepotrebnem ne bo slabe volje zaradi obveznega testiranja, naj se o sprejetem ukrepu delodajalec z delavci predhodno posvetuje in jim hkrati tudi jasno pojasni, zakaj je tak ukrep v njihovem delovnem okolju tudi smiseln in potreben. Varno in zdravo delovno okolje mora biti cilj obeh, tako delodajalca kot delavca. Ob opredelitvi testiranja kot enega od ukrepov za zagotavljanje varnega in zdravega dela tudi smatramo, da se je testiranja delavec potem dolžan udeležiti.

Kdo lahko izvaja testiranje?

Hitre teste lahko izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa. Izvajalci zdravstvene dejavnosti so lahko javni in zasebni. Testiranje lahko izvedete v podjetju ali zaposlene pošljete na organizirano lokacijo izvajanja testiranja. Predlagamo vam, da se o izbiri izvajalca in načinu izvedbe testiranja pogovorite z izbranim izvajalcem medicine dela ali osebnim zdravnikom.

(So)financiranje hitrih testov

Res da je interventni zakon PKP7 v svojih ukrepih predvidel tudi sofinanciranje testiranja s 40 evri na zaposlenega, vendar je ta možnost z januarjem že zaključena. Trenutno torej sofinanciranja testiranja zaposlenih ni, zato stroški v celoti bremenijo delodajalca. Glede na to, da je hitro testiranje zelo dobra metoda za preprečevanje širjenja virusa in deluje preventivno, saj z njim na razmeroma preprost način lahko najdemo tiste asimptomatske prenašalce, ki so najbolj zahrbtni, je od države pričakovati, da bi tovrstno testiranje v prihodnosti ponovno in čim prej intenzivneje sofinancirala.

Naša stanovska organizacija zato v svojih predlogih, ki jih oblikuje za že nastajajoči deveti paket interventnih ukrepov – PKP9, pripravlja tudi predlog, da se tovrstno sofinanciranje ponovno uvede in si ob tem želi, da bo pobuda obrtnikov in podjetnikov tudi uslišana (Vir: OZS)

Anton Šijanec