Od 1. julija 2025 je v Sloveniji uveden novi obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, kot del Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Njegov namen je vzpostavitev stabilnejšega, trajnostnega sistema socialne varnosti za starejše, bolne in ranljive skupine.
Prispevki se zbirajo na ločenem računu pri ZZZS, kamor se stekajo skupaj z državnimi proračunskimi sredstvi. Zavezanci za plačilo prispevka so delavci in delodajalci v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci v višini enega odstotka neto pokojnine in samozaposleni ter kmetje s prijavljeno dejavnostjo v višini dveh odstotkov plače.
Prispevka ne bo potrebno plačevati za zavarovane osebe, ki so v obveznem zdravstvenem zavarovanju in posledično v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo zavarovane kot družinski član: otroci (zavarovančevi otroci in otroci, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve), pastorki, ki jih zavarovanec preživlja, vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, če jih zakon, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, določa za otroke.
Prispevek za dolgotrajno oskrbo se ZZZS plačuje v posebno blagajno za dolgotrajno oskrbo. Plačevanje prispevka se izvaja po enakem postopku in na enak način kot plačevanje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Za zaposlene osebe bo prispevek obračunan avtomatično ob vsakem izplačilu plače, tako kot prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Za samozaposlene, kmete in osebe z dopolnilno dejavnostjo bo prispevek odmerjen in plačan enako kot zdravstveni prispevki, torej prek mesečne obveznosti, ki jo ureja Finančna uprava Republike Slovenije, medtem ko bo za upokojence prispevek samodejno odtegnjen pri izplačilu pokojnine.
Glede na zdravstveno ali socialno stanje, so posamezniki upravičeni do različnih oblik dolgotrajne oskrbe. Do pravic so upravičeni posamezniki, ki so stari najmanj 18 let, so zavarovani za dolgotrajno oskrbo najmanj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih, imajo stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, ne prejemajo primerljivih pravic (kot so npr. dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo ali osebna asistenca) in so urejeni po oceni in uvrščeni v eno od petih kategorij odvisnosti. Osnovne pravice (oskrbovalec družinskega člana, dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba v instituciji, dnevna dolgotrajna oskrba ali denarni prejemek) se med seboj izključujejo.
Sistem obveznega prispevka in strukturiranih pravic prinaša dolgoročno stabilnost socialne varnosti, kar je izjemno pomembno v luči silovitega staranja prebivalstva in rastočih potreb. Statistični podatki jasno kažejo, da bo sistem brez strategije in finančne osnove, pritisnjen ob stran že v kratkem.
Čeprav je politična podpora jasna, so občine in izvajalci opozorili na vrsto težav: pomanjkanje kadrov, nejasen informacijski sistem, zakasnele odločbe, geografske posebnosti in finančne nejasnosti. Ministrstvo in ZZZS delata na rešitvah, a polna operativna uvedba sistema se pričakuje šele jeseni in do konca leta 2025.
Pravice so zasnovane premišljeno, z možnostjo prilagajanja oblik oskrbe, kar omogoča prilagoditev različnim okoliščinam. Vendar ključna bo sposobnost izvajalcev in sistema, ali bodo zmogli zagotoviti kakovostne, pravične in pravočasne storitve. Če se izkažejo za organizacijsko ali kadrovsko šibke, lahko visoko idealističen model ostane le na papirju.
To pomeni, da uspeh ne bo odvisen le od zakonodaje, temveč tudi od hitrosti implementacije, transparentnosti in sposobnosti odziva na dejanske potrebe upravičencev.
SPOT svetovalka,
Barbara Mesarec Jakopič, mag. manag.
Članek v originalu.
Datum: 11. 8. 2025
Viri: