Označevanje hranilnih vrednosti - izjeme

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MGRT) oz. Uprava za varno hrano je ugodilo zahtevi Sekcije živilskih dejavnosti pri OZS in določilo izjeme glede označevanja hranilnih vrednosti živil.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MGRT) oz. Uprava za varno hrano je ugodilo zahtevi Sekcije živilskih dejavnosti pri OZS in določilo izjeme glede označevanja hranilnih vrednosti živil, natanko tako kot je sekcija OZS predlagala:

v skladu z 19. točko priloge V Uredbe 1169/2011/EU (v nadaljevanju Uredba) označevanje hranilne vrednosti na predpakiranih živilih ni obvezno:

za obrtno proizvedena živila torej živila, ki jih v okviru svoje živilske dejavnosti dajejo na trg posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost ali mikro družbe v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, katerih povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10. Po razlagi MGRT se ne štejejo samo zaposleni, temveč vsi, ki delajo za določeni pravni subjekt (torej tudi študentsko delo, pogodbeno dela ...skratka prekarne oblike zaposlitve).

Navedeno je objavljeno v Ur.l. RS 74/2016 z dne 25.11.2016 Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o posebnih zahtevah glede označevanja in predstavljanja predpakiranih živil

Povzetek iz Pravlnika , ki definira izjeme:

»3.a člen označevanje hranilne vrednosti)

V skladu z 19. točko priloge V Uredbe 1169/2011/EU označevanje hranilne vrednosti na predpakiranih živilih iz 3. točke 2. člena tega pravilnika ni obvezno.

3. točke 2. člena pa navaja: obrtno proizvedena živila so živila, ki jih v okviru svoje živilske dejavnosti dajejo na trg posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ali mikro družbe v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, katerih povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 10.«

Za nepredpakirana živila pa tako ali tako ni potrebno označevanje hranilnih vrednosti (alergene in obvezne označbe pa morate navajati).

6.2.2017 stopi v veljavo Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana Ur.l.RS 66/2016, ki na novo uvaja razširjeno definicijo nepredpakiranih živil:

Nepredpakirano živilo je živilo, ki se daje na trg v nepredpakirani obliki, živilo, ki je pakirano na prodajnem mestu na zahtevo potrošnika, ali živilo, ki je pakirano za neposredno prodajo. Nadalje, živilo, pakirano za neposredno prodajo (torej nepredpakirano), je živilo, ki ga nosilec živilske dejavnosti zapakira brez prisotnosti kupca v enem izmed svojih obratov ter ga trži v okviru istega ali drugih svojih obratov.

V praksi, če prodajate nepredpakirana živila, torej npr. pakirane piškote v PVC embalaži, pašteto v kozarec ipd.  v svoji prodajalni in imate tudi več kot 10 zaposlenih, niste dolžni označevati hranilnih vrednosti, saj dajete na trg nepredpakirana živila, ki jih Uredba ne zajema. Res je, da nov Pravilnik stopi v veljavo 6.2.2017, vendar tudi sedanji pravilnik definira neposredno prodajo. V primeru morebitnih nejasnosti pri nadzori, predlagamo da se obrnete na zbornico.

Povzetek:  vsem živilskim podjetjem, ki dajete predpakirana živila na trg in imate zaposlenih do 10 delavcev (v živilski dejavnosti, če imate slučajno več dejavnosti in pozor kaj se šteje pod zaposlene, tudi študentje), ni potrebno označevati hranilnih vrednosti. Z dikcijo »dajanje na trg« je zajeto tako prodaja v lastnih prodajalnah, na stojnicah kakor tudi VSEM trgovcem, tako lokalnim kakor velikim trgovcem (dajanje na trg pomeni vse navedeno). Ni dovoljeno edino posredništvo, razen če to predstavlja oz. je vezano le na logistiko (transport oz. dostavo živil).

Izjeme so definirane za predpakirana živila.

Če pa dajete na trg nepredpakirana živila pa vam ni potrebno označevati hranilnih vrednosti ne glede na število zaposlenih, saj Uredba ne zajema nepredpakiranih živil.

Dodatno: navedene izjeme za predpakirana živila so le iz vidika inšpekcijskega nadzora. Če pa kupec npr. trgovec to zahteva, pa je to poslovna odločitev kupca in je na vas ali boste označevali in zadovoljili potrebam kupca, ali ne. Inšpektor vas ne bo kaznoval. Ne glede na zakonodajne zahteve, bo morda v odnosu dobavitelj – kupec, potreba po označevanju hranilnih vrednosti. V primeru, da se boste odločili označevati, pa boste morali slediti zahtevam Uredbe.

Spodaj so navedena vsa živila, ki so izvzeta iz zahteve po obvezni označbi htanilne vrednosti, kamor med drugim sodita tudi moka in med:

• nepredelani proizvodi, ki vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin;
• predelani proizvodi, ki so bili le v enem postopku predelave z zorenjem in vsebujejo eno sestavino ali kategorijo sestavin;
• vode za prehranjevanje ljudi, vključno s tistimi, v katerih so edine dodane sestavine ogljikov dioksid in/ali arome;
• zelišča, dišave začimbe;
• sol in nadomestki soli;
• namizna sladila;
• kavni in cikorijini ekstrakti, cela ali mleta zrna kave in cela ali mleta dekofeinizirana zrna kave;
• zeliščni in sadni poparki, čaj, dekofeiniziran čaj, instant čaj, čajni ekstrakt in čajni ekstrakti, ki ne vsebujejo drugih dodatnih sestavin razen arom, ki ne spreminjajo hranilne vrednosti čaja;
• fermentirani kis;
• arome, aditivi za živila, encimi za živila;
• želatina, želirne snovi;
• kvas;
• žvečilni gumi;
• živila v embalaži, katere največja površina je manjša od 25cm2;
• živila, tudi obrtno proizvedena živila, ki jih proizvajalec majhnih količin proizvodov dobavlja neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki dobavljajo neposredno končnemu potrošniku

• Med izjeme pri označevanju hranilne vrednosti spadajo tudi alkoholne pijače, ki vsebujejo več kot 1,2 volumenskega odstotka alkohola, lahko pa se označi samo energijsko vrednost

• Za nepredpakirana živila velja nacionalni pravilnik, ki ne zahteva označbe hranilne vrednosti, lahko pa se označi samo energijsko vrednost ali energijsko vrednost, maščobe, nasičene maščobe, sladkor in sol.