Ideja o ustanovitvi predhodnika današnje zbornice Združenja samostojnih obrtnikov se je porodila že septembra 1974. Ustanovni občni zbor, na katerem je bilo uradno ustanovljeno Združenje samostojnih obrtnikov Občine Žalec, so pripravili dve leti kasneje, 22. februarja 1976. Kasneje se je združenje preimenovalo v Obrtno združenje Žalec.
To so bili časi samoupravnega socializma, ki niso bili naklonjeni privatni pobudi in podjetništvu. V celotni dolini je bilo takrat registriranih okrog 350 zasebnikov, vendar niso bili vsi člani zbornice. Poslanstvo združenj samostojnih obrtnikov po Sloveniji, tudi žalskega je bilo v urejanju položaja zasebnikov, ki so bili takrat prej izjema kot pravilo. Smeli so zaposlovati največ 5 delavcev, velikost delavnice pa je bila omejena na največ 40 kvadratnih metrov. Tudi socialno zavarovanje obrtnikov takrat ni bilo urejeno, davčna pravila zanje pa prepuščena »volji« uradnikov, ki so delovali bolj ali manj brez pravnih norm. Dejavnost in obstoj obrtnikov nista bila politično zaželena, a so takratne občinske oblasti že ugotavljale koristnost obrtništva in so ga prikrito tolerirale.
Kasnejše delovanje zbornice, ki je postopoma podirala ovire nemogočih osnovnih pogojev poslovanja za obrtnike, je šlo v smeri današnjih nalog. Ob tem je čedalje tesneje povezovala obrtnike tudi v manj formalnih druženjih, kar je bilo zelo pomembno za delovanje na formalnem področju, za trdnejšo povezanost in za krepitev stanovske zavesti. Vrstila so se družabna srečanja, druženja na kulturnih prireditvah in športna druženja. Žalska ekipa je bila večkratni vseslovenski zmagovalec Športnih iger obrtnikov.
V osemdesetih letih je žalsko združenje zgradilo tudi lastne poslovne prostore (objekt s pisarnami in predavalnico), kar je bil za tiste čase, ko so bile prepovedane investicije v negospodarstvu, pravi podvig.
Z osamosvojitvijo Slovenije, natančen datum je 23. april 1991, se je v duhu spreminjajočih se družbenih, političnih in gospodarskih razmer Obrtno združenje Žalec preimenovalo v Zbornico zasebnega gospodarstva. S širšo definicijo imena, pa tudi s samo spremembo politike delovanja, je zbornica omogočila vključevanje v članstvo ne le obrtnikom, ampak tudi podjetnikom. Obvezno članstvo v zbornici je okrepilo tudi moč zbornice, ki je močnejša obrtnikom in podjetnikom prinesla normalnejše pogoje poslovanja in dela.
Za današnjo zbornico je bil prelomen začetek leta 2013, ko smo prešli iz obveznega v prostovoljno članstvo. Z distanco treh let od tega trenutka lahko mirno ocenimo, da je bil cilj vzpostavitve prostovoljnega članstva ošibitev vloge takrat močnega sogovornika na državnem nivoju. Ne glede na to smo ponosni, da smo ne le kot nacionalna zbornica, tudi kot območna zbornica obstali, da smo obdržali 50 odstotkov članstva, da ostajamo pomemben dejavnik na področju strokovne pomoči obrtnikom in podjetnikom, na področju izobraževanja in da smo najpomembnejša institucija pri registraciji podjetij v savinjski regiji.
Vodenje OOZ-ZZG Žalec skozi čas: Po ustanovitvi Združenja samostojnih obrtnikov je bil predsednik izvršnega odbora Eran Sadnik, predsednik sveta združenja pa Franjo Verdnik. Kasneje je vodenje prevzel Anton Blaj, nato so si predsedniško štafetno palico podajali Vinko Vučajnik, Jani Drugovič in Jani Ivan Ulaga. Po g. Marku Učakarju sedaj zbornico že drugi mandat vodi g. Matjaž Žgank.